Friday, October 7, 2011

Test Biologija

Predmet na izucuvanje

Anatomija na covekot e nauka koja ja izucuva gradbata,sostavot,oblikot na covekovoto telo kako i megusebnite odnosi na oddelni delovi od teloto.
Fiziologija e nauka koja gi izucuva i objasnuva normalnite funkcii na oddelni delovi od organizmot t.e. organizmot kako celina ili so drugi zborovi fiziologijata e nauka koja gi izucuva zivotnite pojavi i procesi koi se odvivaat vo covekoviot organizam.
Dobro poznavanje za gradbata i funkciite na covekoviot organizam ima golemo aplikativno znacenje vo medicinata.Bolesta ne e nisto drugo tuku disharmonija vo rabotata na razni delovi od telo,negovite organi i sistemi.
Se dodeka postoi harmonicna sorabotka na site delovi od organizmot toj e zdrav i se odnesuvva normalno.

Nivoa na biloska organizacija

Site procesi sto se odvivaat podredeni se vo edna fizicka I fizioloska organizacija koja sodrzi sedum nivoa:
1.Soedinenija-neorganski I organski
2.Kletocni organeli-izgradeni od razni soedinenija,imaat svoja gradba I vrshat odredena funkcija
3.Kletka-najmal ziv bioloski system
4.Tkivo-grupa kletki so isto poteklo I struktura koi izvrsuvaat ista funkcija.Kaj coevk ima cetiri tipa tkiva:
-Pokrovno(zastitno)
-Svrzno tkivo
-Muskulno tkivo
-Nervno tkivo
5.Organ-dve ili povekje tkiva koi megusobno se povrzani I ucestvuvaat vo izvrsuvanjeto na ista funkcija gradat organ.Organite se karakteriziraat so operdelna forma I polozba vo organizvmot.
6.Organski sistem-dva ili povekje organi koi megusebno anatomski I funkcionalno povrzaci sochinuvaat organski sistem
7.Organizam-najvisoko nivo na integracija I sochinuva celina od morfoloshki I funkcionalno povrzani organski sistemi.


Lokomotoren sistem

Sistemot za dvizenje go sochinuvaat skeltniot sistem kako nepodvizen podsistem I muskulen sistem koja ja obezbeduva podviznosta.

Skeleten sistem

Kaj rbetnicite I chovekot skeletot e vnatreshen.Vo raniot embrionalen stadium na chovekot skeletot e pretstaven so horda sto se zamenuva so rskavicno a potoa so koskeno tkivo.
Koskeno tkivo e eden vid svrzno ili potporno tkivo koe ima posebni karakteristiki-koskeni kletki,osteociti I megukletocna masa sostavena od belkovinska materija osein I neorganski soedinenija kalcium fosfat I kalcium karbonat.

Gradba na koska

Povrsinata na koskite osven zglobovnite povrsini pokriena e so pokosnica(periosteum) cii kletki se delat pa koskata raste I zarastuvaat povredite;pod pokosnicata ima kompaktno koskeno tkivo a pod nego e sungeresno koskeno tkivo.Kaj dolgite koski vnatreshnosta e ispolneta so koskena srcevina koja vo starosta se zamenuva so masno tkivo.
Po oblikot koskite se delat na dolgi,kratki I plosnati(I nepravilni).Kaj dolgite koski edna od trite dimenzii-dolzinata e pogolema,toa se glavno koski na ekstremitetite a na niv se razlikuvaat telo I dijafiza-sredishen del I dva kraja ili epifizi.Kaj kratkite koski oblikot e raznoviden;gi ima vo delovi kade e potrebna golema elastichnost I cvrstina(dlanka,prsti,stapalo,’rbet).Plosnati koski ima na mesta kde e izgradena izvesna praznina-cerepna,karlichna I imaat vazna zastitna uloga.
Koskite I koskenoto tkivo imaat poveke funkcii I toa:
-Sluzat kako skelet ili potpora na celiot organizam
-Sluzat za zastita na mnogu organi
-Sluzat za pricvrstuvanje na muskulite pa na toj nacin se ovozmozuva dvizenje
-Sluzat kako skladiste na kalcium I drugi minerali
-Vo koskenata srcevina se sozdavaat novi krvni kletki




Povrzuvanje na koskite
Zglob moze da se definira kako sklop na dve koski.Ima povekje vida na zglobovi vo zavisnost od izgledot I dvizenjata koi vo niv se vrshat.Spored podviznosta zglobovite se delat na podvizni I nepodvizni.
-Sinartrozi se nepodvizni zglobovi.Rabovite na koskite nalegnuvaat eden na drug a svrzani se so koskeno rskavicno ili drugo svrzno tkivo.Gi ima na cherepot,rbetniot stololb I drugi mesta.
-Semiartrozi(amfiartrozi) se slabo podvizni zglobovi-preodna forma,imaat mala zglobna povrshina,gi ima vo rbetot I vo karlichniot region.
-Diartrozi se slobodno podvizni zglobovi;megu dve koksi ima sinovijalna zglobna suplina;ima povekje tipovi:topchest,elipsoviden,sedloviden.


Gradba na zglob(diartroza)
Sekoj zglob ima:
-Zglobni povrshini oblozeni so zglobna rskavica
-Zglobna praznina t.e tesen meguprostor ispolnet so sluzava sinovijalna tecnost
-Zglobna caura pricvrstena za koskite a izgradena od nadvoreshen fibrozen sloj I vnatresna sinovijalna membrana cii kletki ja lacat sinovijalnata tecnost.
-Zglobni vrski t.e ligamenti kako silni fibrozni niski od edna do druga koska I zglobovni tela-meniskusi koi gi ima vo nekoi zglobovi.

Zglobovna praznina e hermeticki zatvorena,ima pritisok ponizok ok atmosferskiot,vlaznite povrshini na koskite se cvrsto pripieni a vo cvrstinata na zglobot osven ova zemaat ucestvo I okolnite zili I muskuli.Nekoi od bolesti na zglobovi se:sinuvanje(izmestuvanje) pri dejstvo na mehanicka sila pa doagja do kinenje na ligamentite;artritis(taka nareceno vospaleni na zglobovi)-postojat poveke vidovi kako osteoartritis,reumatski artritis,infektivenartritis,giht.itn…




Opst plan za gradba na skelet

Skeletot se deli na dve  glavni grupi na koski:
1.Oskin skelet
2.Skelet na ekstremitetite I nivni pojasi

1.Oskin skelet
a)Kosk na glava t.e cerep ima dva dela:kranijalen del I licev del.Koskite na kranijalniot del se plochesti,nepodvizno zglobno povrzani I so znacajna zastitna uloga na cerepniot mozok.Toa se osum koski I toa:celna 1,tilna 1,sitesta 1,klinesta 1,temena 2,slepoocna 2.
b)Koski na trup;rbeten stolb od koski so nepravilen oblik nareceni prshleni(so telo izrastoci a vo sredinata otvor) koi se povrzani I megu niv rskavicni diskovi a formiraat kanal za rbetniot mozok.
7 vratni
12 gradni
5 slabinski
5 krsni(ksrna oska
4-5 opashni(opashna koska)
Gradna koska I rebra se vo gradba na gradniot kos(thorax).Gradna koska so forma na mec,plocesta,na goren preden del od graniot kos.
Rebra-dvanaeset para
-vistinski(1-7)-direktno so gradna koska
-Lazni(8,9,10)-indirektno so gradna koska
-Plivacki(slobodni) (11,12) ne se povrzani so gradna koska

2.Skelet na ekstremiteti I nivni pojasi
Ramenski poja I raka
     Ramenski pojas
    -klucna koska e tenka iskrivena koska potpora na preden del od ramoto
    -lopatka-triagolna forma,greben za pricvrstuvanje na muskuli,na zadna gorna strana od grbot

Raka
-nadlakotna(ramena) koska
-podlaktica so palecna koska I lakotna koska
-kitka-karpalni koski 8
  dokitka-metakarpalni 5
  prsti(4*3+2)

Nekoi zaboluvanja na koskite se :osteoporoza,rahitis,iskrivuvanje na rbeten stolb(kifozi,lordozi,skoliozi) I dr.
Muskulen sistem

Aktiven del od lokomotorniot sistem izgraden od organi-muskuli.Muskulite se izgradeni od muskulno tkivo no I svrzno tkivo,krvni sadovi I nervni zavrshetoci.
Muskulno tkivo ima tri vida:
-naprecno prugasto(skeletno)
-mazno(gi gradi zidovite na suplivite vnatresni organi)
-srcev muskul

Vo lokomotoren sistem pripagja naprecno prugasto muskulno tkivo so okolu 40% od telesna tezina.Muskulnite kletki se tenki I dolgi(muskulni vlakna) so sarkolema(kletocna membrana),sarkoplazma(citoplazma) so mnogu elektroliti osobeno kalcium I magnezium,ATP,mnogu mitohondrii…
Vo sarkoplazmata ima specificni tvorbi miofibrili odgovorni za kontrakcija izgradeni od dva tipa kontraktilni belkovini:aktin(potenki) I miozin(podebeli) koi se naizmenicno rasporedeni vo paralelni linii.Vo sekoja naprecno prugasta muskulna kletka ima pogolem broj na jadra blizu do sarkolemata.
Skelete muskul-muskulni vlakna se grupiraat vo muskulni snopcinja a vo sekoe snopce e obvieno so tenka membrana.Poveke snopcijna se soedinuvaat vo muskulni snopovi a poveke takvi zaedno obvitkani so svrzna obvivka fascija go formiraat muskulot.Muskulot preku tetitvite koi cestopati navleguvaat po pokosnicata se povrzuva za koskite.
Po golemina,forma I polozba se mnogu razlicni a najbrojni se:
-dolgi-vretenovidni
-plocesti(pr. Dijafragma)
-kusi(najcesto ovalni ili kruzni)

Dvizenje na skletni muskuli se ostvaruva po prinzip na steganje(kontrakcija) I opustanje(dekontrakcija) sto e pod kontrola na nervniot sistem.Skeletnite muskuli ostvaruvaat dvizenje so artikulacija na zglobovite a najcesto previtkuvaci na zglobot-fleksori I ispravuvaci na zglobovi-ekstenzori.
Muskulite se karakteriziraat so:nadrazlivost,kotraktilnost,elasticnost…
Kontrakciite mozat da bidat:poedinecni I slozeni(tetanicni)
Druga podelba:izotonicni-muskulot ja menuva svojata dolzina a tonusot ostanuva ist I izometriski-go menuva tonusot a nivnata dolzina ne se menuva.
Teloto ima nad 600 muskuli(miologija nauka za muskulite) grupirani na razlicni nacini spored mestopolozbata,funkcija I gradba.
Nekoi zaboluvanja na skeletnite muskuli se istegnuvanje,muskulna distrofija,miozitis(vospalenie)fibromiozitis(lumbago).




Bolesti na zglobovite


Zglobovite moze da se povredat so mehanicko dejstvo,primer za toa se izmestuvanjata ili sinuvanjeto.Izmestuvanjeto e razmestuvanje na delovite na zglobot.Najcesto izmesten zglob vo organizmot e ramenskiot.Sinuvanjeto pretstavuva istegnuvanje na zgllobot so kinenje ili raspukuvanje na ligamenti.




Artritis
Najcestiot vid na ostetuvanje na zglobovite e artritisot,odnosno takanarecenoto ,,vospalenie na zglobovite''.Postojat razlicni vidovi artritis:
1.Osteoartritisot e degenerativna bolest na zglobot sto najcesto se zabelezuva kaj postari lugje.Najcesto gi napagja zglobovite sto ja nosat tezinata pri nosenjemkako sto se kolkovite,kolenata i rbetniot stolb.Vo degeneracijata e vklucena zglobnata rskavica,po sto koskite vo zglobot megu sebe se dopiraat.
2.Revmatoiden artritis e sostojba sto se odlikuva os otekuvanje na zglobovite na racete,nozete i drugite delovi na teloto,kako rezultat na vospalenie i zgolemuvanje na sinovijalnite membrani i drugite tkiva vo zglobot.Ramnata rskavica se unistuva i zglobnata praznina ovozmozuva arhezija pri koja povrsinite nastojuvaat da se priblizat,so sto povrzuvanjeto stanuva kruto i takvite zglobovi stanuvaat bespolezni.
3.Infektiven artritis se javuva koga bakterija sto predizvikuva nekoja druga bolest,preku cirkulacijata ke navleze i vo zglobovite.Kako predizvikuvachi najcesto se javuvaat Streptococcus,Staphylococcus i Neiseria.
4.Gihtot e vid artritis sto e predizvikan od promeni vo metabolizmot.Eden od proizvodite na metabolizmot e i mocnata kiselina,koja normalno se izlacuva so mocta.Ako se sozdava golemo kolicestvo mocna kiselina,ili ako poradi nekoja pricina taa se izlacuva nedozvoleno,taa se sobira vo vid na kristali,sto se zadrtzuvaat okolu zglobovite i drugi delovi na teloto.Posledica na toa e sto zglobovite pocnuvaat da se vospaluvaat i mnogu da bolat.Najcesto od giht zaboluvaat sredovecnite mazi.